Srečno 2013 !

 

• 2009: maybe it's not my weekend but it's gonna be my year.
• 2010: maybe it's not my weekend but it's gonna be my year.
• 2011: maybe it's not my weekend but it's gonna be my year.
• 2012: maybe it's not my weekend but it's gonna be my year.
• 2013: ah, fuck it. 

 

• List of things I have achieved in 2012:
• Didn't kill myself.
• Didn't kill others
• Got into even more bands 

A minute to midnight,
and I’m bailing out.
Nothing to kiss but pavement now.
We’re counting down.

 HAPPY NEW YEAR 2013 !!! :*

fuck it.

 

 

 

 

 

 

 

 

let it snow.

if we die tomorrow, just know that I LOVE YOU. :*

Glede na to da je jutri kao konec sveta bom napisala še moj "zadnji" blog. ( upam da ne hah) .. 

Sploh nevem če vrjamem v vse to. Ali pa ne. Do zdaj nisem niti razmišljala o tem. Čeprau je težko nerazmišljat o nečem kar celi svet piše stanja na facebooku itd...

Jap. Še vedno upam da bom "edina" preživela. No okej lih edina ne ker to ne bi bilo zabavno. 
Življenje brez nadležnih ljudi? Vrjetno kr dolgočasno... Ampak za nekaj let mi nebi blo dougčas. Hodla bi okoli po svetu brez da bi plačevala kar pač. Kmalu bi vrjetno umrla ker bi pač use blo mrtvo torej tut hrana nebi od nikoder prihajala itd. 

Če umrem? Hm..... nebom mogla dosežt marsikaterih ciljev. ( ki jih nimam aja no te pa whatever)
Eh meni je kul če umremo. Mogoče bomo pa usi šli v podzemni svet (nadzemni?) kjer se bomo razdelili v 2 skupini ; pekel ter nebesa. Jaz bom seveda šla v nebesa takot ko usi ostali hudiči na tej zemlji kjer se bomo usi imeli fajn. Tisti v nebesih bojo skrbeli za nas mi v peklu bomo pa uživali.

 

 In zdaj usi hodimo spat. In ne zavedamo se da mogoče jutrišnjega dneva res nebo. Ne glede na to da nas večina ne vrjame v to. Kaj če pa je vse res? In se zjutraj preprosto bomo zbudli v temen, brez življenjski dan. Ničesar nebo. Kaj bomo pa potem? Kaj se bi v takem primeru zgodilo? Z vsemi nami "optimisti" ki vrjamemo da nebo nič? ... 

Tu se bom poslovila. Če preživim napišem blog v soboto... mogoče nedeljo. vsakakor še pred božičem. ! :) Sicer pa če bo jutri "normalen" dan sem zjutraj od 10 v kino ( oz. 9.20 ker je neka proslava za dan samostojnosti) pol do 12 neki je film ( Aleksandrinke ) pol pa z bestiko k meni in proti večeru na Štuka. :)) 

Okeej upam da preživite jutrišnji dan in lahko noč. (aja pa če ga preživimo upam da me nebo več grlo bolelo :( + glava... pač zdrava hočem bit :D) ... Bye <3
 

new year, new life.

Ali pa tudi ne? Bom ostala enaka? Me vse napake tega leta ( ki jih ni bilo malo ) nebojo izučile? Ali pač ? Bom v novem letu gledala na življenje z drugimi očmi? Ga bom sploh dočakala? Ga bomo sploh vsi dočakali? 

 Kaj če sem sita tega vsega ? Nisem kot drugi. ! Nikoli nebom. Pa ne zato ker noben ni enak nekomu drugemu. Nevem počutim se tako drugačna od mojih vrstnikov... predvsem moškega spola! 
Spoznam fanta. Se menim z njim. In se res trudim ga spoznat ... Mogoče sem čudna ampak jaz morem nekoga res spoznat da se lahko zaljubim al bilokaj.... Uglaunem... Spoznat ga hočem. In o njem zvedet pač neke stvari.. nevem naj barva, film, itd. Kaj te vem pač nevem.. Uglaunem. In kaj njega zanima? .. Si že sexala? .. Hm. Sem edina, ki se mi zdi to vprašanje smotano v tej situaciji? Razumela bi da bi človeka že prej poznala... itd. Da bi mela kaj z njim al pač ja. Nevem je to njegov kriterij punce? Odvisno od odgovora bom biu z njo al ne. In ja zdaj vem da ni seksala in zdaj seveda morem jaz seksat z njo? Kaki način da si najdeš punco je to??! Mogoče sem pa samo jaz čudna in se mi to ne zdi .. sprejemljivo? 

Sovražim ljubezen. Vedno znova razočara. Pa je sploh še vrjetno nisem spoznala na pravi način. Mam še leta pred sabo. Da spoznam pravega fanta. Vrjamem da mi nekdo je usojen tam zunaj. Ampak očitno bom še dosti stvari mogla dat skozi da ga bom spoznala. In tut ko ga bom ga bom vrjetno odrinla stran. Vrjetno .. se bo rajši vrgo pod vlak. 

Ampak če pomislim na to da je moja sestrična pri mojih letih spoznala fanta z katerim še je zdaj skupaj... ( torej 7let? tu neki sta zdaj ja) Zakaj nimam jaz take sreče? Mogoče tut zato ker moji starši niso zadovoljni z ničemer in je potem takem bolše da sem samska .... 

Society sucks. 

Razmišlam o tem da bi v 3. letnik vstopla v čist novo šolo. Ne prenesem več ljudi na tej. Ko me noben ni poznal sem hotla da bi me... ko me zdaj večina pozna si želim da me nebi nikoli spoznali. 

Okej.. Da napišem še malo o tem kak v 2 letniku. Glede na to da smo znani kot "najslabši" razred. Glede na to da še niti 1 konferenca ni minla pa nam profesorji grozijo z izključitvijo, popravnimi, grozijo z prepovedjo hodit na izlete itd...Hm ja res super je vse kar sem si kdaj želela. 
Ne res. Sošolci so super. Res nekak se celo počutim ena izmed njih.. Seveda samo v šoli. xD
Razen pač z izjemami. Ampak usi se pa res ne mormo skoz razumet ne? Ampak vsaj kregat smo se nehali. Pač glede šole se tisti ki bi se mogli niso poprauli. Tisti ki pa so (smo) bli v 1 letniku okej so (smo) začeli popuščat. 

Sej vem... Je možno sam sebe spravit v komo in se zbudit brez da bi se spomno svojega prejšnega življenja? Izguba spomina. Pa ne rabi bit trajna izguba. Samo tolko da bi si ustvarla življenje. Novo. Začeti na novo. Sliši se preveč dobro da bi bilo res. (al pa tud ne... hm... ) 

“Respect yourself enough to walk away from anything that no longer serves you, grows you, or makes you happy.”  

Hm mogoče pa nebom rabla spreminjat življenja oz. izgubit spomina d abi se use spremenilo. Mogoče bo res konec sveta. Ampak ne. Tega pa spet nočem. 
Hočem nardit srednjo šolo še. Pa še višjo / visoko. Hočem spoznat svojega bodočega moža si z njim ustvarit življenje imet hišo dosti živali bazen dosti otrok imet kariero in enkrat v življenju bit dobra v nečem. ! Torej konec sveta ne pride v poštev. !!!!

Eh če pa jaz obožujem moje življenje. :D Spremenit nemorem nič samo sprijaznim se lahko da sem taka ko sem. :) In tisti ki me bo meu res rad me bo sprejel tako kot sem. Če pa me nebo noben sprejel tako kot sem... Oni so na slabšem :D (just sayin') ...
 bye.