Kmalu bo ponedeljek to je to.
Okej resno? to je kr nekaj. -.- Ne grem se več te igrice. Vbistvu sem jo jaz začela ne? Torej bi blo prau da jo končam? kaj če jo pa nočem končat? Ampak na dveh stolih se ne da sedet ne? Oz na drugačen način povedat.. sedet se da samo na enem stolu. Kateri je pa pravi pa se moreš sam odločit. Ampak to je lažje rečt in si mislit kot pa dejansko to nardit.
Tisto ko delam nekaj drugače kot pa v glavi? In kaj je takega v glavi da jo poslušam? Mogoče zato ker je srce tiho??! Ali pa ga jaz samo ne poslušam..
Ali bi pa vsaj misla da je lažje.
Mrzlo je. Zmrzujem. Zakaj use traja tak dolgo? Da dejansko umreš traja približno 80let? Če maš (ne)srečo več. Ali pa manj. Ampak zakaj sploh živimo ? je naš edini cilj umreti? Zakaj si gradimo hiše, družine, dobro kariero? Ne glede na vse bomo umrli. Si trudimo lajšat bolečine ?
Življenje z mislijo da je use nesmisel ker po nekem času umreš .... Mogoče je to nekaj najlepšega.. Ker živiš dejansko z mislijo da lahko jutri umreš.
& Ne kot nekateri ko živijo svoje dolgočasno življenje.. In potem nenadoma zvejo da majo raka. In začnejo živet življenje kot so ga vedno hoteli imet. Takrat pa ni nič več nedosegljivo? Zakaj se ko je človek popolnoma zdrav oz. nima grožnje da bo v kratkem umrl use zdi nedosegljivo?
Končala bom. Use skup je samo del zmede v moji glavi. Se oproščam če bo zaradi tega kdo mel posledice. Mogoče naslednjič na začetku napišem branje na lastno odgovornost.
Bye :*
Ni komentarjev:
Objavite komentar