ponedeljek, 8. september 2014

2015:move out

hey.



Both please.

Ta dan ne more bit več slabši. Ljubezen družina. Nekatere osebe ki so mi najbližje so me razočarale in se niti ne zavedajo. Thank god for friends.

Vedno ko se mi zdi da je vse vredu se izkaže da nič ni vredu. Da niti ena stvar na tem svetu ni popolna. In bi rada pomagala stopla ven iz svoje kože se pokazala v drugačni luči in se ne takoj razburjala ampak ne gre ker se mi zdi da bolj se trudim bolj gre vse narobe.

Včasih mam občutek da se mi bo zmešalo da bom počla od vseh stvari. Da če bo šla še ena stvar narobe da več nebom zmogla. ampak se vedno poberem. vedno zmorem. nevem kak ampak gre.

Ampak na koncu dneva se moje težave sploh ne zdijo tako velike... samo zelo zelo stresne so. In stres je tisti ki jih nardi večje kot v resnici so. In počutim se prazno čeprav z miljon čustvi v sebi.


Nemorem spat. Vbistvu bi lahko pa nočem. 

 zaključujem blog. bye.

Ni komentarjev:

Objavite komentar