the end.

včasih je potreben samo list praznega papirja. Da se prepustiš čustvom in jih v tistem trenutku daš od sebe. Čustva, ki jih nočem. Čustva, ki jih nerabim. Čustva, ki jih več nimam. Pa vseeno kaj me muči?! Zakaj me sploh kaj muči? Zakaj nisem jaz več jaz? Nošenje maske mi ni podobno pa vseeno... Od kod sem pobrala to masko? Sanjam o tem, da bi odšla. Daleč stran. Mogoče bi na tak način lahko pozabla... Čeprav nevem kaj točno hočem pozabit.

Rada bi napisala "odgovor" na njegov blog. O njegovem pogledu na najino zvezo. O pogledu, ki ga nočem poznat. Misla sem, da sem šla preko tega.. Ampak očitno nisem. In nevem zakaj .. Nevem kaj me vleče k njegovim besedam. Kaj me veže na to? Mogoče dejstvo, da bolj ko berem ta blog bolj mislm, da sem to res jaz. Ali pa sem bla pač.. Mogoče sama sebe nisem dojemala tak. Mogoče..

Ne! On ni žrtev. Niti jaz nisem. Vem, da si ne zasluži tega. Razlage. Bi spremenila kaj če bi lahko? Ja bi. Ampak nemorem. Ne glede na to kolk nesprespanih noči je za mano. Ne glede na to, da si predstavljam scenarije, ki bi spremenili situacijo... Ne morem spremenit ničesar. Sicer noben ne more rečt, da se nisem trudla. Da sem to hotla naredit na pravi način, na lepši način. Ampak na ta način sem se samo zapletla v neskončen krog izsiljevanja, samopomiljevanja, izkoriščanja in žalosti.

Okej ne nemorem mimo tega.  To je moj zaključek.

1. Njegovi prijatelji? O tem kdo je njegov prijatelj bi se dalo razpravljat. O tem kak so oni vidli mene tudi. Ampak kak so vidli najino zvezo? Nimam pojma. Vem pa, da niso vedli resnice. Še zdaj je ne.

2. Wnb gentleman? Haha sanjaj. Odpiral vrata? Haha mogoče sebi ko si izstopo ja. Zaenkrat sem še mela svoje roke in noge in tak sem vstopala v avto in tudi izstopla.

3. On se opravičeval za moje napake? Čeprav redko ampak ja znam rečt besedo OPROSTI. In sem jo tudi rekla ko sem vedla, da sem se zmotla. Ampak to, da se ti opravičuješ za napake drugih ...Pomeni samo, da veš, da si ti nekaj narobe naredo ne drugi!

4. Ni bil ljubosumen? Aja ne iz prijaznosti je napado mojega najboljšega prijatelja. Iz prijaznosti mi je reko, da naj slikam mojo sobo, da je ziher da sem doma. Iz prijaznosti je naredo vse te stvari zaradi katerih se je vse končalo kot se je. Iz popolne prijaznosti je delal marsikatere stvari ja..

5. HAHA. Izkoriščala njegovo zaupanje, ker sem si enkrat res ampak res vzela čas za najboljšo prijateljico in uživala z njo.  Pa še to sem njemu pol pisala, da je bil zraven in namesto, da bi užival je sceno delal. O tem kdo je izkoriščal zaupanje se bi dalo razglabljat pa nebom ker več ni pomembno.

6. Strah ga je blo, da bo ostal sam če me pusti. Ja sej upravičeno ga je blo strah ja. In iskreno rečeno... Ne privoščim nobeni, da bi bla z takim kot je on. Res ne.

Glede tiste noči? Bi razlagala. Bi mu povedala. Pa je en problem ne.. Ne zasluži si razlage. Nikoli si je ni. In nikoli si je ne bo. Tak pač je. In bolj ko razmišljam o tem vedno bolj se zavedam, da dejansko res ne čutim nič več do njega. Če se bom že kdaj na njega spomnila se ga bom spominjala po lepih trenutkih ker ne glede na vse je bil moj prvi resni fant. In marsikatero stvar sem prvič izkusila z njim. In za to mu bom vedno hvaležna. Ampak res samo za spomine. Pa ne glede na to kolk ma on slabega o meni povedat kolk dejansko slabega pove o meni ali pa je povedal... :)

In to je moj zaključek. Ki sem ga rabla. Ali pa tudi ne.

bye.