distraction

Ni več vedela kaj naj ni ga več poslušala poskušala je razmišljati pa ni nič pametnega padlo v njeno glavo. Začela je momljati kdo ve katere besede. Sama ni vedela kaj hoče povedati, a po eni strani je upala da razume .. in je razumel kot vedno. Razumel je vsak njen nedokončan stavek, vsak pogled, vsako kretnjo, ki mu je nakazala da je zgubljena. Zgubljena v svojem svetu in ne ve kako bi se znašla v njegovem. Vedel je, da bo zaradi njegovih besed vse drugače.. Pa je vseeno nadaljeval. V glavi je vpila besede, ki mu jih hoče povedat a njene ustnice so bile na istem mestu kot prej. Oči so se ji zarosile z mislijo, da ga bo izgubila. Čeprav ni nikoli bil zares njen je bil njen bolj kot kdorkoli drug. Miljon misli je letelo v notranjosti njene glave a niti ene ni bila zmožna povedati njemu. Premaknila se je bližje njemu in ga poljubila. Z nečim je mogla ustaviti to norost. A to ni bil izhod. To je bila le začasna preusmeritev.

the end.

včasih je potreben samo list praznega papirja. Da se prepustiš čustvom in jih v tistem trenutku daš od sebe. Čustva, ki jih nočem. Čustva, ki jih nerabim. Čustva, ki jih več nimam. Pa vseeno kaj me muči?! Zakaj me sploh kaj muči? Zakaj nisem jaz več jaz? Nošenje maske mi ni podobno pa vseeno... Od kod sem pobrala to masko? Sanjam o tem, da bi odšla. Daleč stran. Mogoče bi na tak način lahko pozabla... Čeprav nevem kaj točno hočem pozabit.

Rada bi napisala "odgovor" na njegov blog. O njegovem pogledu na najino zvezo. O pogledu, ki ga nočem poznat. Misla sem, da sem šla preko tega.. Ampak očitno nisem. In nevem zakaj .. Nevem kaj me vleče k njegovim besedam. Kaj me veže na to? Mogoče dejstvo, da bolj ko berem ta blog bolj mislm, da sem to res jaz. Ali pa sem bla pač.. Mogoče sama sebe nisem dojemala tak. Mogoče..

Ne! On ni žrtev. Niti jaz nisem. Vem, da si ne zasluži tega. Razlage. Bi spremenila kaj če bi lahko? Ja bi. Ampak nemorem. Ne glede na to kolk nesprespanih noči je za mano. Ne glede na to, da si predstavljam scenarije, ki bi spremenili situacijo... Ne morem spremenit ničesar. Sicer noben ne more rečt, da se nisem trudla. Da sem to hotla naredit na pravi način, na lepši način. Ampak na ta način sem se samo zapletla v neskončen krog izsiljevanja, samopomiljevanja, izkoriščanja in žalosti.

Okej ne nemorem mimo tega.  To je moj zaključek.

1. Njegovi prijatelji? O tem kdo je njegov prijatelj bi se dalo razpravljat. O tem kak so oni vidli mene tudi. Ampak kak so vidli najino zvezo? Nimam pojma. Vem pa, da niso vedli resnice. Še zdaj je ne.

2. Wnb gentleman? Haha sanjaj. Odpiral vrata? Haha mogoče sebi ko si izstopo ja. Zaenkrat sem še mela svoje roke in noge in tak sem vstopala v avto in tudi izstopla.

3. On se opravičeval za moje napake? Čeprav redko ampak ja znam rečt besedo OPROSTI. In sem jo tudi rekla ko sem vedla, da sem se zmotla. Ampak to, da se ti opravičuješ za napake drugih ...Pomeni samo, da veš, da si ti nekaj narobe naredo ne drugi!

4. Ni bil ljubosumen? Aja ne iz prijaznosti je napado mojega najboljšega prijatelja. Iz prijaznosti mi je reko, da naj slikam mojo sobo, da je ziher da sem doma. Iz prijaznosti je naredo vse te stvari zaradi katerih se je vse končalo kot se je. Iz popolne prijaznosti je delal marsikatere stvari ja..

5. HAHA. Izkoriščala njegovo zaupanje, ker sem si enkrat res ampak res vzela čas za najboljšo prijateljico in uživala z njo.  Pa še to sem njemu pol pisala, da je bil zraven in namesto, da bi užival je sceno delal. O tem kdo je izkoriščal zaupanje se bi dalo razglabljat pa nebom ker več ni pomembno.

6. Strah ga je blo, da bo ostal sam če me pusti. Ja sej upravičeno ga je blo strah ja. In iskreno rečeno... Ne privoščim nobeni, da bi bla z takim kot je on. Res ne.

Glede tiste noči? Bi razlagala. Bi mu povedala. Pa je en problem ne.. Ne zasluži si razlage. Nikoli si je ni. In nikoli si je ne bo. Tak pač je. In bolj ko razmišljam o tem vedno bolj se zavedam, da dejansko res ne čutim nič več do njega. Če se bom že kdaj na njega spomnila se ga bom spominjala po lepih trenutkih ker ne glede na vse je bil moj prvi resni fant. In marsikatero stvar sem prvič izkusila z njim. In za to mu bom vedno hvaležna. Ampak res samo za spomine. Pa ne glede na to kolk ma on slabega o meni povedat kolk dejansko slabega pove o meni ali pa je povedal... :)

In to je moj zaključek. Ki sem ga rabla. Ali pa tudi ne.

bye.

2014: bolana oseba

tisto ko greš bolan na maturantskega...

Sem upala da bo pomagalo če 2 dni doma ostanem. ne rečem da ni vsaj malo pomagalo ampak razlike ni vlke še na hujšem kot 1 dan. :( kdo gre na maturantskega bolan? cmoon.

spat nemorem ker nemorem dihat. super ne?
al pa zato ker sem zivcna mogoče? nevem.

nah i give up.
Budva čez nekaj urr wihiii! (

**************************************************************************

Ura je 21.22 in nimam nič za delat. Vbistvu ne da nimam samo ne da se mi delat to kar bi mogla to kaj pa hočem pa nemorem. Ni nobenga za menit. Nekdo me na skypu klikno 

**************************************************************************
Thinkin about us what we gonna be? Open my eyes, it was only just a dream... :/ 

Now I’m sittin here
Thinkin bout you
And the days we used to share
It’s drivin me crazy
I don’t know what to do
I’m just wonderin if you still care
And I don’t want to let you know
that it’s killin me

Gdje si mi nocas
tko mi te krade,
da li jos uvijek
za nas ima nade.

I only miss you when I'm breathin'
I only need you when my heart is beatin'

****************************************************************************

Tell the truth and then run. :D
Nobody's perfect but you're pretty damn close ;)
Anythink is possible ... If you just believe.

Dream higher than the sky and deeper than the ocean.
If the only way to reach you is to look at the sky I would rather stare it forever and hope you're looking at the same sky as me. ( sej usi gledamo v isto nebo ne? mislim.. sej je sam eno ne? :D)

Everybody wants happines nobody wants pain but.. You can't have a rainbow without a little rain.
(pa lahko. ko sije sonce greš rože zalivat in se vidi mavrica :D )

I'm not mad i'm hurt. There is a difference.
Wainting hoping & wishing.
Sometimes you have to be your own HERO.
Life goes on no matter what!

Bye bye. :* yeah it's a pretty good day. :P

*******************************************************************************

Živjo. :)
Spet nov dan. Nasmejan. Zaspan. ? :D

Zjutraj sem se zbudla fuuul hitro. Kak to ni fer. Pol se pa trudim nazaj zaspat pa negre. Uglaunem zbudla sem se in misla da je nedelja. In sem razmišljala o tem da je jutri ponedeljek kar pomeni da bi šla domou. Pol pa ugotovim da me še cel sobotni dan čaka.

+ S tem da danes dobimo obiske. Pa pol jutri pridejo zjutraj tut obiski.

Mogoče bo celo hitro minlo.

Sam dokler dnevi minevajo brez kreganja je kul. 

Ugotovla sem da sem se zredila. Pa se na kilogramih niti ne pozna tolko. Ampak vidim. Vidim kak lezem narazen. In to me dela živčno. Ker vem kak bo. Zdaj se bom zredila. Med šolskim letom pa spet nič nebom jedla.Pa ne zato ker nebi hotla ampak moje telo nebo več hotlo sprejet hrane. Ker je kisik nekaj kar moje telo rabi ostalo je pa le dodatek. :D 

Vroče je in domov hočem. Vbistvu na nek način sem doma? Ampak hočem domov. V moj kraj. Tja kjer so moji frendi. Kjer mam kaj za delat. Tu dobesedno me dougčas prisili da grem na računalnik. Al pa gledat televizijo. Al pa jest. Al pa poslušat muziko. Al pa tu bloge pisat. Čeprav neznam pisat. Če še do zdaj niste opazli bote. Vrjemite.  

Zakaj d fuck so na skoraj vsaki radijski postaji poročila oz. ni muzike?? DIE.

Vem da danes bo tečen dan to sem začutla že zjutraj...

4 minute so čez 11.

Bajje..

Manekenka ma rojstni dan omg. Kera novica.

Pa neki režiser ko ga doben ne pozna.

Pa še Sean nekaj.. Ma rojstni dan. Baje da je igralec. Sej menda vem kdo je. x) 

IT'S YOUR CHOICE.

Eto pa bom končala zaenkrat. Vrjamete da je ura 13:47?

Začela sem pa pisat ... Nekaj pred 11? d fuck. HAHA.

Uživajte v baje zadnjem vročem dnevu tega poletja. Al pač zadnji dan ko se temp. dvignejo vse do 37 stopinj. Zaenkrat moj računalnik kaže da je 30 stopinj in da je jasno vreme. Jutri bo dež v ponedeljek bojo oblaki (:D) v torek pa bo spet sonček.

Have a nice day. <3

*************************************************************************

bye.

if not now, when?

Pisanje bloga. Po dolgem času in zadnjič. Zapiranje nekega poglavja v življenju. 
 
Stara sem 18 let. Kaj sem vse dala skozi življenje? vrjetno kar dosti. ampak najverjetneje polovico manj kot marsikdo. ampak zato moje življenje ni nič manj težje kot od koga ki je v življenju šel skozi več stvari kot jaz. 

V slovenskih novicah članek o tem kak je 25 letnik ubil svojo 29 letno punco. Psihične težave. Opravičilo za njegovo dejanje je to da je psihično motena oseba? nebi rekla. nevem zakaj ni kot taka psihična oseba kot je ubil sebe in ne svoje punce. kdo je tu česa kriv kaj se je zared dogajalo ve vrjetno samo on pa še to nebo rabo povedat ker se bojo bali da še bo sam sebe ubil. Ga označli za neprištevnega in kazni kot normalen človek ne bo dobil. Pa se znebijo še enega primera in se jim več ni treba ukvarjat z ničemer. Kaj se zgodi z njim njeno družino in ljudmi ki so bili okoli njiju nobenga ne zanima. Zanima vse samo da je 25 letnik ubil 29 letnico in bil je neprišteven tak da to ni nič. konec zgodbe. 

4.letnik sem. Zanimivo? nebi rekla. Na maturantskem ne plešem. Rajši plešem v klubu kjer je število neznanih ljudi vrjetno isto. Point maturantskega se mi niti najmanj ne zdi v tem da si tam in odplešeš kar pač moreš predstaviš svoj razred sodeluješ obenem se pa delaš da si boš to noč zapomnil ker si jo preživel z ljudmi z katerimi si bil 3,4 ali 5 let in obeneš jih boš zelo pogrešal ker ste tako nerazdružjivi. Bullshit if u ask me. Ne poznam polovice 4 letnikov mogoče na videz ja .. Ampak ne zato ker jih nebi hotla spoznat. Sem se trudla kr nekaj časa. Ampak preprosto zato ker se rajši držijo varnega območja svoje družbe in je to to. Mogoče smo kdaj na naših izletih potovanjih doživeli krasne skupne trenutke a vedno je blo isto. ko smo se vrnili na šolske hodnike se med sabo več nismo poznali. Spet smo se vrnili v varno območje. Območje brez tveganja. Če bi imela na naši šoli v 4 letnikih 1 moško osebo z katero se bi vredu razumela ob kateri bi se vredu počutla bi z veseljem z to osebo plesala na maturantskem. Ampak ker bi pa v mojem primeru mogla kot polovica 4 letnikov razmišljat o tem kdo nima soplesalke o tem kdo vsaj malo vredu zgleda o vsem premišljevat in na koncu še sama it prosit če lahko z mano pleše ker nimam druge izbire bi na koncu na maturantskem ki bi si ga naj zapomnil za vedno plesala z osebo ki je niti najmanj ne poznam. Time of our lives. 

V zadnjem času sem ugotovila dejansko kdo so pravi prijatelji kakšna je moja družina kakšna sem jaz.
 Ni mi všeč ne eno ne drugo in ne tretje. Ampak mislim da žal nimam moči ne volje da bi bilokaj spremenila. 
Ko bom pa mela pa mislim da bo prepozno. I lose anyway.  

Rada bi bila spet tista vesela polna pozitive punca ki bo večina ljudi spravljala v smeh tiste pomembne ljudi pa tiste nepomembne.
Rada bi spet uživala in bla zadovoljna sama z sabo. 
Rada bi bila drugačna. Drugačna od vseh. Rada bi bila jaz. 

Teta sem postala. Nekaj najlepšega kar se mi je zgodlo v 18 letih. Sicer upam da nečakinjo večkrat lahko vidla. Ampak tut če je nebom bom cenla vsak trenutek preživet z njo. Upam da bom kdaj dovolj odgovorna v njihovih očeh da mi bojo lahko zaupali. Do takrat pa lahko čakam. In jim želim srečo. 

Zaključla bom. Z tem blogom. Z celotnim pisanjem. Kdo ve mogoče si kdaj premislim pa spet začnem pisat.

goodbye.  

Lama na oslu

hej. & ne naslov ni povezan z vsebino tega bloga. Hvala za razumevanje. Beri dalje.

od poškodovanega desnega kolega do poškodovane desne roke pa vse tja do napačno poslane štipendije pa še veliko več.

nekdo se dere veni. weird. ponavadi se ob taki uri noben ne dere zakaj nimam rolete dol? omgggg...

preživela spust rolete. sreča. auč moja roka prehitro tipkanje tipkanje z desno popravek z desno zatečeno roko in wtf taka grem na maturanskega???

okaj zakaj pa ne.

smisel ma ta blog ? ne niti ne.

crazy crazy

loook its my dream dog. :$
and some random cat. (cutie )









 have to goooo bye.

2015:move out

hey.

Both please.

Ta dan ne more bit več slabši. Ljubezen družina. Nekatere osebe ki so mi najbližje so me razočarale in se niti ne zavedajo. Thank god for friends.

Vedno ko se mi zdi da je vse vredu se izkaže da nič ni vredu. Da niti ena stvar na tem svetu ni popolna. In bi rada pomagala stopla ven iz svoje kože se pokazala v drugačni luči in se ne takoj razburjala ampak ne gre ker se mi zdi da bolj se trudim bolj gre vse narobe.

Včasih mam občutek da se mi bo zmešalo da bom počla od vseh stvari. Da če bo šla še ena stvar narobe da več nebom zmogla. ampak se vedno poberem. vedno zmorem. nevem kak ampak gre.

Ampak na koncu dneva se moje težave sploh ne zdijo tako velike... samo zelo zelo stresne so. In stres je tisti ki jih nardi večje kot v resnici so. In počutim se prazno čeprav z miljon čustvi v sebi.

 

Nemorem spat. Vbistvu bi lahko pa nočem. 

 zaključujem blog. bye.

še si moj junak v objemu vseh napak.

to mi gre zadnje čase zelo slabo.. slabo je premila beseda. obupno. mogoče pisanje res ni za mene. razen če je smisel pisanja v tem da ne znaš pisat... potem takem sem odlična. :) 

Sometimes words aren’t enough.
Sometimes love isn’t enough.
Sometimes a person needs to try dying
to know that that’s not really what they want.
There’s nothing you could have done.
You’ve done all you could.
Just keep loving them.

nevem več kaj naj delam. te počitnice so zanič. bo tako moje življenje po srednji šoli? ker iz dolgčasa se razvije prepir, sovraštvo, želja po tem da bi nekaj delala me vodi to tega da se skregam z prvo osebo z katero se lahko ker mam pol občutek kot da nekaj delam ker tega kar hočem (očitno) ne morem.

lansko poletje je blo super. meli smo se fajn. delali kaj smo hotli. veš čas bli skupaj ker smo bili neločljivi. kaj se je zgodilo z nami letos? my friends I miss you... 

In zgleda kot da je vsem vseeno. Da ne rabijo lanskega poletja nazaj. Odrasli ampak v nekem pogledu še večji otroci kot smo kdajkoli bili. Vsi so se spremenili. Ampak nevem če je to dobro... Če sprememba pomeni, da se več nebomo družli potem definitivno ni vredu.  Zgubljam vse pomembne osebe. Ali pa je vsaj občutek takšen... 

Šla bi na plažo.. pa skriva prevelike bolečine. Ko bom odrasla se bom vrnila tja. V spomin na tisto poletje. Pogrešam ta občutek da se z nekom lahko menim o biločem kadarkoli pa če je to ob 3 zjutraj. 

Vsaka oseba v meni pušča drugačen spomin. Nobene osebe, ki je bila včasih pomembna za mene ne bom pozabla. Vsaka oseba pušča pečat nekatere osebe pač bolj močnega.. 

problem je ko se zaljubiš v neko osebo. jo vzljubiš. se navadiš na njeno bližino. na ta dobri občutek.. a se izkaže da oseba ni to kar bi naj bila. mogoče je pretekla dovolj dolga doba da se snamejo maske. 

sicer se nimam kaj za pritoževat tudi jaz sem začela nositi masko. včasih je nisem rabla.. zdaj ni več osebe ki me bi sprejela tako kot sem. sploh še vem kdo sem?